Socijala

Faktia bašo Romano Holokausto : Džangjen li..?

Džangen li... kaj o Roma sine avgo Europjania so trubul sine te legaren pea dokumento baši identifikacia, a i akanutni forma taro pasporto startujngja te istemalkerel pe palo Dujto lumiakoro maripa?

 

Džanjen li.. kaj o manuša so sine identifikujme sar „Roma“ na troman sine te prandinen pe e „arievsko“ germanconcar?

Džangen li... O Nacistoa gindinen sine kaj o Roma em o Sinti sine sar „antisocionalno“ karakteri sebepi olengere parapaua, thaj o čhave sine fotografirime sebepi „kriminalno prevencia“?

Džangen li... O askeria so sine identifikujme kaj si Roma jali Sinti , dela pe sine lenge sar kherutno askereskoro mukhiba khere, a palo odova ka džan sine lenge khere em phanena len sine, ma te dikhen olengere amala ko askeri?

Džangen li.. Kaj i Švajcaria ko 1888 sine jekh taro avgo europakere thema so pšhanle pire simantre e Romenge thaj Sinti?

Džangen li... Ko desave kotora tari Maškarutni Evropa, 90% taro Roma sine mudarde ko Holokausto?

Džangen li ... Ko vakti taro Olimpisko khelina ko Berlin ko 1936 berš, o Sinti thaj o Roma so dživdinen sine ki diz , sine dislocirime ko logoro Marzhan ki periferia e dizjake. Ola odori trubul sine dživdinen ko mobilno „arabe – vordona „. Te šaj iljoven avrial taro „logoro“ sine mukhlo salde okola so sine len bukjarno angažmani.

Soske o jugoslovensko pavilion ko Aušvic si čučo?

O thema so si kotor tari ex Jugoslavia našti te phanen kontrakto sar te ovel čhivdo o Holokasuto ki Jugoslavia.

 

Maškar o septemvri 1941 em avgust 1944 berš , pobuter taro 20.000 manuša tari teritoria tari Jugoslavia , so sine tegani okupirimi taro Nacistoa, sine transportirime ko konc logoro ko Aušvic Birkenau.

 

Pohari taro šel, majbuteder politikane phanle jali partizania ačhile dživde ko akava konc logoro.

 

Ko 1960 berš , o thema kaskere dizutne sine deportirime ko akava logoro, sine lenge dendo ekstra pavilion te šaj čhiven eksponatia sar “nacistikano performanso” O Jugoslovonskeo nacionalno performanso sine putardo ko 1963 berš.

 

Palo preperipe e Jugoslaviakoro ko vakti tari seria mariba so sine ko periodo 1991-1999 berš , saste trampingja pe I lipar taro Dujto Lumiakoro Maripa em o holokausto ko neve thema kerde palo hulavipa e Jugoslaviakoro.

 

O čačutno, baro em pharo holokasuto e jugoslaviakere Jaudienge em Romenge ačhilo ko ekstremno margine tari sasti memoria.

 

O memorijalno muzei taro Aušvic , panda garavela o than tari ex jugoslaviakoro pavilion , pakjivaja kaj ka avel vakti ka ovel kerdo barabutno artistikano performansi.

Sako trinto familia ki Makedonia , našti te resel te pukjinel pire režisko harčiba

O makedonikane familie si avgo ki lista finansisko problemoncar kana pukjinen ple režisko harčiba.

 

Sako trinto familia ki them , našti ničale te pukjinen pire komunalie.

 

O europakoro statistikano ofiso kalkuliringja kaj paše 37% jali  209.000 familie si len finansisko problemia te šaj ničale te pukjinen I električno energia, parno em pani.

 

Majbaro problem ko pukjiba o režisko harčiba taro thema membria ki Unia si I Grcia.

 

Odothe paše 36% nane len love ničale te pukjinen, palo olende si o Bugaria 30%, a o Hrvatia si  17,5% taro familie so si len problemia ko agorutne 12 masekoa kana pukjinen o režisko harčiba.

 

Asavko problem paše nane olen o dizutne tari Holandia, Austria, Čehia em Svedia. Odori salde 2% taro familie našti ničale ko kontinuiteti te pukjinen pire režisko harčiba.

 

Prekal o analize taro Eurostat , ko nivelo tari EU , paše 7% taro familie isi len problem ko kontinuiteto te pukjinen pire režisko harčiba.

O Roma taro Bujanovac thaj dijaspora khedingje prekal 10.000 eura te den suporto e familiake kaskoro kher thabilo ki bari jag.

Presi vikendi ko Bujanovac ko thaj Gilanski put sine bari jag kote dži ko fundamnetno thablio o kher e romane familiake tari Darinka Kurteš , a faktori si majpakjavutne bilačhi elektrikani instalacia.

Bahtake na sine manušikane viktimia ama o materijalno zijani sine but baro.
O Roma taro Bujanovac em i dijaspora organiziringje pe prekal o socialno netvorko te kheden love em te den suporto akale familiake. Kontaktiringje majbuteder e Romen tari dijaspora.

O plani si taro khedime love te kerel pe nevo kher akale familiake . Ko jekh te kinel pe em sasto nameštaj akale dženege. Prekal naoficialno notacie dži akana si khediume upreder 10.000 eura, em majodoriga ka kheden pe love.

Link: http://rominfomedia.rs/romi-iz-bujanovca-i-dijaspore-prikupili-preko-10-hiljada-evra-kako-bi-pomogli-porodici-cija-je-kuca-izgorela-u-pozaruvideo/

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 86 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

Golden Wheel - Entry Application Form

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali