Socijala

Nafija Dalibi: A so isi lošno ko odova so siem diferentno...

Barijum ki familia kote keren pe sine duj čhibja trujal so mi daj thaj mo dat si Roma. Mo dat džanel makedonsko thaj pohari romane a mi daj džanerla o duj čhibja. Kana bajrovav sine na sine man šansa te sikljovav i romani čhib, soske but hari kerel pe sine romane mande kher, sa ko vakti kana prandngjum man kote me romeskiri čhib si romani em akana sium but bahtali so kerav romane lafi.

Mire hramosargje man ki škola ki makedonikani čhib kote sine salde Makedoncia thaj Roma. Odori khela menge sine bizo te diskriminirina amen sebei amaro etnikano preperutnipa. Ki škola drabara sine em hramosara sine ki makedonikani čhib a sar tikni počmingjum te sikljovav em arapsko čhib e sikliljum te hramosarav em te drabarav arapsko čhib.

Kana agorkergjum i fundavno škola mangljum te hramosarav pe ki teološko škola kote našti sine te sikjovel pe ki makedonikani čhib numa salde albanikani. Ako nadžžanav sine i albansko čhib me na čhinavgjum mi mangin te džav ki asavki škola.

Primingje man počmingja mo sikljovipa ki albanikani čhib me salde trainav sine em šunava sine so sikaven amen bizo te havav khanč so kerena lafi, Sine mange but phareste sine man presia kaj sem me aver taro javera Sine mange dosadno em mangljum te otkađinav man te sikljovav ki odoja škola, Kana mangljum te otkažinav man ikljlo o muftija e ierel amenge sine predavanje sa dđi ko momenti kana dikhlja man  kaj na anlajnav i albanikani čhib ko momenti počmingja te predajnel ki makedonikani čhib.

Odova dengja man takati te ačhovav ki akaja škola . Hramosargjum man em ko šovmasekongoro kursi ki albanikani čhib em kana agorkergjum o kirs  em kana sikljiljum te hramosarav em drabarav sine mange but polokhe te sikljovav  i albanikani čhib.

Trujal so sium sine jekhutni Romani odothe o muftija notiringja man te ovav presidento ko kasi em te vakerav o sukcesi mire amalengere . I čhib na sine mange bariera te ovav lačhi sikli em te agorkerav i maškarutni škola prosekoa  5,00.

Odova dengja man motivi panda pobuter te sikljobab em te sikavav javerenge trujal so sium aver na sium averčahne tsaro sa o avers.

Em ko fakulteti seum sine jekhutni Romani ko klasie so stuirinel simme ki albanikani čhib , Odori niko nadžanel sine so sium me sa dđi ko momenti kana korkoro na deklariringjum man kaj sium me Romani.

Kana bariljum počimngjum te uravav man sar so rodela mi religiha em angjum decizia te legarav šamia  sar simboli ko islami. Odova kergja man panda pojaver taro savore Agjaar jekh drom kana sium sine ko kurko ki Šutka te kinav nešto mi daj kerel sine romane e manušnaja so bikinel sine a me makedonski ama ale desave mušterie so nadžanen sine šukar makedonski em , em prevedinav sine ki albanikani lenge . I romni ačhili em pučela  so sien tumen? Asandiljum em vakergjum manišaa te pučljan so siam ki nacia me sium Romani . Vakergja oj - Ama tu na ličine sar Romani!

Geljm mange em pučava man, a sar izgledinen o Roma . So odokgare si averaa o Roma taro avera*Em so si odokhare lošno te ove javer?

O teksti si personalno percepcia taro autori.Sa o niamia si ikerde.

 

Link: https://civilmedia.mk/a-shto-ima-losho-vo-toa-da-si-razlichna/

Srbia - Bor: “Kjereskoro konsilo” te anen pe faisalia e romane problemonge

Ko Bor ko drom Hercegovačko ki romani mahala sine formitime Khereskoro konsilo te šaj faislkeren pe o romane problemia ko kherutnipa.

O Roma tari odoja mahala isi len problemi e thanea s preperel e kinesko kompaniake

ZI  Jinи kana si bikime o rudniko em o slivi Bor o rpoblemia ule but phareste. Ki akaja romani mahala isi 85 romane familie paše 360 manuša Roma. O khera figuririnen taro 1903 berš erm i ki but bilačhi situacia sebepi o rudiniko em o paše nalačhe šartia dživdipaske. O bejktua si deregistririnena pe aso o pkani e Komunakoro a odova si kaj nane len urbanistikano plani.

I kanalizacia si saste čhinavdi. O SKRUG -Romani liga ko kolaboracia e Romane ternengere inicijativaja “Romani duša” bičhavgja duj lila đi ki komuna  Bor baši akaja mahala. Rodena urgentno faisali akale problemoske soske isi kirne kašat so si uče em 30 metrooa . Ola vakergje em o komunalno problemia ki mahala sar so si redovno vazdiba o gunoj užariba e trujalipaske em sa akava te dšač prekal o budeđti e komunake Bor  vakeren taro o nevoformirimo Khereskoro konsilo.

Fudbalsko huligania em neonacistoa došakeren e Romen baši bibaht em kergje protestoa ki čehiakiri diz, sine em policia

Paše 150 fudbalsko huliganija thaj neonacistia kergje protesto ko savato ko 5 juni ki čehiakiri diz Hradec Karlove ko antiromane protestoa akhardde sebepi o konfliktia so sine odori a kosem si notirime em o Roma. I policia phanlja trin šubikerde sebepi so kergje atakia  kote duj sine ko pritvor.

Trujl s o neonacistia bičhavgje daravina kaj ka keren pire protestoa msjodoriga i policia soske premal olende naaktivno. O fudbalsko hilugania em neonacistia khedingje pe ko savato ko treneskoro stasioni ko Hradec Kalove em chidingje ko piro marš ko 16:30.

O protestantno gele taro trenoskoro stasioni premal i pešačko zoma trujal o kulturno centro Adalbertnium kote so sine kerde odola konfiliktia. O ekstremistia sine opservirme taro nekobor policajcia.

Ko vakti taro o protetis o akstremsitia notirinen sine parloe sar so si “ Stop e kalenge” “O Čehoa aven amencar” thaj “Amen akate siam khere” Trujal o aver rasistikane parloe ola skandirinen sine em o anava taro viktimi ko odova atako.

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/czech/football-hooligans-and-neo-nazis-blame-all-roma-for-violent-crime-and-march-through-czech-town-riot-police-deployed

Berlinsko duvar ki romani mahala ko Gjorče - GeGe!

I Makedonikane geogrfia ki Utarali Makedonia am ko pobuvleste meridijania o Roma verbalno si len savala te oven ki kupa, ama ki praktika isi aktivitetia gogjaja jali na ko hulavipa em čhingara.

Amaro balkansko mentaliteti reflektirinel pe ko amaro sasoitnipa ama em ki politika. Akaja refleksija kerela te ova dušmania , em te akoša amen.

So ovela ake nesavo vakti akate ko amaro than? Odola so khuvgje ki politika , si len “kalkulatori” ko džebija, anglal o alusariba bizi diferenca ko si ola.

Numa džanena li ola kaj asavke aktiveteteja ola keren peske agor. Te čhive ki “učharin” manušen em te hilave olen sikavel kaj na mange te dikhe olen da. A tajsa kana ka aven alusariba em vite taro odola manuša so na mange ni te dikhe olen.

Save mujeja ka avel ko odova than em te vakerel kaj ka overl majlačho than dživdipaske. Sar? Vazdibaja Berlinsko duvaria?

Dujmujalipa kobor mangeja! Ko than te sikvel desave infrastrukturno opcie majčsćhe dživdipaske , asfaltiriba e drumon, arakhipe em sigurteto ko trafiko ola vazden duvar taro 3 metria!

A sar kapako si o komentaria taro gadže - naRoma! Manuš te bkntinel tari olegiri bibaht em džungalipa. Ola nane ni komšie ni manuša. Ola si zveroa! Deklaririnen pe sar manuša so divdinen ko urbano apartmania a konemtirinen sar te dživdinen  ko desavo divo pleme.

Em i opozicia em i vlast džanena šukare kaj akava si multiultirno than dživdipase em o problemia na faisalkeren pe vazdibaja duvaria.

O hulavipa, i natolerancia i segregacia i diskriminacia nane kotor tar Strategia jekh sasoitnipa thaj akava sasoitnpe trubul te peravel o duvaria maškar etnikumoaa na te keren pe neve duvaria! Trujal taro 3 metria te ovel tiknjardo ko 1.75. Duvar peske duvar!

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 171 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date