An i notacia taro 151 berš taro bijandipa e makedoniakere revolucionereske o Goce Delčev , na nakhlja a te na diskriminirinen pe o Roma tari Utarali Makedonia. Ko video so sine iklilo an o mediumia thaj socialno netvorkia dikhel pe sar jekh buhariakoro dizutno, žurnalistia  thaj deputati ko simantrakoro nakhiba Deve Bair ko učo toni thaj majhari tolerantno vakerel  e makedoniakere  policajcoske o lafia:“ Kamav te džav ko limor taro Goce Delčev a tumen  o Cigania keren mange problemi te na khuvav ki Makedonia „ sine o lafia so vakergja olen o deputati tari partia Prerodba o Angel Gorgiev.

Akava dialog so sine le rasistikani konotacia taro akava bugarsko deputati em bugarsko  dizutne si sakone kritikake thaj na sikavel niisave civilizacisko moldipa jekhe themake so  si kotor tari EU.

Fakti si kaj e Romen liparena numa ki bilačhi konotacia em odova ko akava bakti buteder droma. Trujal so akana an i Makedonia si inicikjativa o Bugaria te khuven ko Ustav e Makedoniakoro akana trubul sa o makedonikane institucie te osudinen akava akti.

Numa faktea so akava alkti uli ko 4 fevruari ko simantrakoro nakhiba Deve Bair trujal so salde informiringje kaj I policia sikavgja profesionalizmi, ni jekh taro institucie jail mediumia na kergje nisavi reakcia ko odola lafia taro akava bugarsko deputati.

Akava si sar normalno praktika „em minorno detali“ ko odova demokratsko civilizirimi lumia kana si ko pučiba o Roma.

Panda ikljola o fenomeni tari diskriminacia e Romen em buvljaripa nacionalizmi em fašizmi tari natolerancia bibahtalke em ko akava XXI veko.

Paše 34,1 procentia taro o Romane čhija ko baripa taro 15 dži ko 19 berša momentalno si ki nalegalno prandin.

Trujal odova o centria bašo socialno butikeriba prekal o informacie taro UNICEF ko momenti interveniringje salde 29 procentia taro arkahle aktia thaj notiringje kaj majtele taro 30 procentoia akana si teleperavdo olengoro dživdipa, sastipa em e čhaveske trubul sasti protektiva.

O agorutno rodaripa taro “Praksis” saikavela kaj jekvaš taro o centroa legarena evidencia e čhavorikane prandinenge (43 procentoa). O Centroa ko anglutne duj berša arakhle salde 313 aktia taro riziko e čhavorikane prandinenge , a o akanutne informacie taro UNICEF sikavena kaj si odova salde 21 procento taro o lhave so resle te oven irame kop ire familie.

O čhave na džanena sine kaj o bikiniba čhave em zorea prandina e čhavenge si kriseskoro akti. Ko jekh sikavgje sasti napakjiv ko institucie soske ola na kergje reakcia ki olende pendžarutni situacia em na pendažren ni jekh akti kote so sine čhinavdo desavi čhavorikani prandin.

Link: https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/988053/vise-trecine-romskih-devojcica-prinudnom-braku-istrazivanje-pokazalo-centri-socijalni-rad-nemaju-evidenciju