O advokati brilijantno intelektea , manuš zorale hošea baši jurisdikcia , em zoralo kontraši mujal o nacizmi thaj fašizmi , intelektualco so kerel sine nekobor europsko čhibja, so kamela sine I klasično muzika thaj poezia taro Rilke, agjaar ilustririnena o historičaria I persona taro Hans Liten, pendžardo ki historia sar advokati so sine palo niamia taro dizutne thaj o bukjarne, maripaja mujal o nacizmi ko krisia kote pire argumentencar reslja te diskreditirinel personalno em e Hitlere.

O Hans Liten si biameko 1903 berš ko Hale ki familia taro Irmgard thaj Fridrih Liten . I mangin primal I jurisdikcia avili taro oleskoro dat Fridrih Liten , pendžardo germansko pravniko em respektirimo profesori , decani thaj rektori ko Univerziteti ko Kenigsberg , kote predajnel sine rimsko thaj civilno pravo.

O biografie taro Liten hramosarela kaj oleskiri daj oleste džangavgja le o interes primal o arti , ama thaj I hoš baši Pravda. Educirime ko asavko duho o Liten ko oleskere terne berša frdingja o oportunizmi thaj barabutne oleskere amalea o Maks First , so akceptiringja o revolucionerno thaj socijalsitikane idee.

Trujal so majanglal ov kamela sine te studirinel historia taro arti , ov sigate konstatirinela kaj prekal I advokatura , ko kotor taro krisiba , praktično špaj te kerel buti ko arakhiba o niamia e dizutnenge thaj e bukjarnenge.

Link: https://akademik.mk/hans-liten-germanskiot-advokat-koj-im-se-sprotivstavi-na-fashizmot-i-natsizmot/

Nane oficialno informacie baši azisko thaj angloeuropakiri historia e Romengiri numa salde sar pretpostavke kote ko pobuter faktia si salde tema tari naučno debata. Nikana na džanel pe saste soske em kana I Roma avgo drom avile an I Europa. Ko odovca akti ko periodi taro 1200 dži ko 1500 berš anela importantno trampe: taro XIV veko naakari o modern faktia zojrakerena kaj akaja grupa manuša em grupe definitivno sine Roma.

Saste akceptirime sine kaj o Roma sine angleder ko desave Europakere kotora tari Vizantisko imperia angleder XIIi veko. Numa panda nadžanela pe kana avgo drom o Roma migriringje ko utar taro olengere kotora an I Grcia. Ko jekh nadžanela pe kobor sine Roma so gele peske tari Vizantisko imperia. Majpakjavutne ko maškar taro XIV veko pa naakhari grupa miigriringje ko utar . Sar  majanglal o dokumentia sikavena kaj o Roma thaj šaj te imprentirinen pe sar fakti kaj o Roma sine an I Vlahia , jail avdusutni Romania. Taro odova momenti o Roma buteder liparena pee m akala dokumentia notirinena kaj o romane grupe keren rodaripa an o europakoro kontinento. Panda ko 1435 berš o Roma sine but šukare pendžarde ko pobuter europakere dizja. Isi aktia ko parujnebaskere lila taro imperatoria , thagaria thaj papia thaj legend bašo adžiluko so keren amalikane šukar avilen ko maškarutno šelberšipa zorale formulirime ko hristianstvo . Liparena pee m zanatia sar so si gatanje jali čoriba – o domicilno dizutne dizutne (Europljania) dikhena salde okova so valjani jail so mangen te dikhen: kote panda tegani šubikeren e Rome bašo namorali thaj ateizmi, jail špionluko ko hairi e Khoraenge em bizo nisave faktia del ape ilustracia bašo “namoralno” manuša. Odoleske o avgo europakere raportia formirinena jekh ilustracia e Romenge so oj dži ko avdisutno dive si palem bangi ilustracia , karikatura, so kerel I naromani ilustracia e Romenge.

Link: https://rm.coe.int/dolazak-u-evropu-informativna-brosura-o-istoriji-roma/16808b193a