Socijala

O Roma protestirinen sine mujal o atakoa, so sine kerde mujal olemde ko drom Stodolni an i Ostrava, Čehia, em akharen te ovel majbaro numero policajcia

Paše 150 romane demonstriringje ko droma Stodolni an I Ostrava, Čehia mujal o atakia so vakeren kaj si kerdo mujal olende. Sar antvorto taro jekh asavko incidenti ko agorutno kurko, o influeseri Dejvid Mezei akhargja an o protestia.

I policia opservirinel sine o protestia. “Ko januari sine akala incidentia , so sine duj kana o sekjuriti msargje terne manušen bizi nisavi karana numa salde so sine ola Roma.

Akava na sminel te ovel majodoriga. I policia kerela rodaripa numa nane nisave rezultatia odolestar” vakerel o Mezei e mediumenge  taro akava aktia.

O Romane demonstrantia soo kergje o protesto an o drom Nadražni thaj Stodolniu ačhile anglal taro jekh o baria kote sine o incidentia em palo odoova chidingje  prekal o drom Masna. “I policia valjani te bičhavel pobaro nunmero kontroloria te šaj  čhinaven akala incidentia ko drom Stodolin em ma te mukhen e maloletnikon te khuven ko baria. Na manga incidentia” vakergja o Mezei . O Romane demonstrantia akharena sine “Na kama pobuter akava”, “Mangaja  o kanonia te oven jekh a jekh savorenge” thaj “Akava tano ammaro da kher”

 

Link: https://romea.cz/en/czech-republic/roma-demonstrate-against-assaults-allegedly-targeting-them-on-stodolni-street-in-ostrava-czech-republic-call-for-more-police-there

 

Video: https://www.facebook.com/udalostiostrava/videos/1399874777218423/

Kova si o germansko advokati so sine kontra i fašizmi thaj o nacizmi ?

O advokati brilijantno intelektea , manuš zorale hošea baši jurisdikcia , em zoralo kontraši mujal o nacizmi thaj fašizmi , intelektualco so kerel sine nekobor europsko čhibja, so kamela sine I klasično muzika thaj poezia taro Rilke, agjaar ilustririnena o historičaria I persona taro Hans Liten, pendžardo ki historia sar advokati so sine palo niamia taro dizutne thaj o bukjarne, maripaja mujal o nacizmi ko krisia kote pire argumentencar reslja te diskreditirinel personalno em e Hitlere.

O Hans Liten si biameko 1903 berš ko Hale ki familia taro Irmgard thaj Fridrih Liten . I mangin primal I jurisdikcia avili taro oleskoro dat Fridrih Liten , pendžardo germansko pravniko em respektirimo profesori , decani thaj rektori ko Univerziteti ko Kenigsberg , kote predajnel sine rimsko thaj civilno pravo.

O biografie taro Liten hramosarela kaj oleskiri daj oleste džangavgja le o interes primal o arti , ama thaj I hoš baši Pravda. Educirime ko asavko duho o Liten ko oleskere terne berša frdingja o oportunizmi thaj barabutne oleskere amalea o Maks First , so akceptiringja o revolucionerno thaj socijalsitikane idee.

Trujal so majanglal ov kamela sine te studirinel historia taro arti , ov sigate konstatirinela kaj prekal I advokatura , ko kotor taro krisiba , praktično špaj te kerel buti ko arakhiba o niamia e dizutnenge thaj e bukjarnenge.

 

Link: https://akademik.mk/hans-liten-germanskiot-advokat-koj-im-se-sprotivstavi-na-fashizmot-i-natsizmot/

Kana resle o Roma an i Europa ?

Nane oficialno informacie baši azisko thaj angloeuropakiri historia e Romengiri numa salde sar pretpostavke kote ko pobuter faktia si salde tema tari naučno debata. Nikana na džanel pe saste soske em kana I Roma avgo drom avile an I Europa. Ko odovca akti ko periodi taro 1200 dži ko 1500 berš anela importantno trampe: taro XIV veko naakari o modern faktia zojrakerena kaj akaja grupa manuša em grupe definitivno sine Roma.

Saste akceptirime sine kaj o Roma sine angleder ko desave Europakere kotora tari Vizantisko imperia angleder XIIi veko. Numa panda nadžanela pe kana avgo drom o Roma migriringje ko utar taro olengere kotora an I Grcia. Ko jekh nadžanela pe kobor sine Roma so gele peske tari Vizantisko imperia. Majpakjavutne ko maškar taro XIV veko pa naakhari grupa miigriringje ko utar . Sar  majanglal o dokumentia sikavena kaj o Roma thaj šaj te imprentirinen pe sar fakti kaj o Roma sine an I Vlahia , jail avdusutni Romania. Taro odova momenti o Roma buteder liparena pee m akala dokumentia notirinena kaj o romane grupe keren rodaripa an o europakoro kontinento. Panda ko 1435 berš o Roma sine but šukare pendžarde ko pobuter europakere dizja. Isi aktia ko parujnebaskere lila taro imperatoria , thagaria thaj papia thaj legend bašo adžiluko so keren amalikane šukar avilen ko maškarutno šelberšipa zorale formulirime ko hristianstvo . Liparena pee m zanatia sar so si gatanje jali čoriba – o domicilno dizutne dizutne (Europljania) dikhena salde okova so valjani jail so mangen te dikhen: kote panda tegani šubikeren e Rome bašo namorali thaj ateizmi, jail špionluko ko hairi e Khoraenge em bizo nisave faktia del ape ilustracia bašo “namoralno” manuša. Odoleske o avgo europakere raportia formirinena jekh ilustracia e Romenge so oj dži ko avdisutno dive si palem bangi ilustracia , karikatura, so kerel I naromani ilustracia e Romenge.

 

Link: https://rm.coe.int/dolazak-u-evropu-informativna-brosura-o-istoriji-roma/16808b193a

Nesave Roma ko 31 Januari kerena e Bibijakoro dive

Prekal desave narodoskiri pakjiv I Bibia dela sine sastipe, bah rem berekjeti e romane čhavenge ko sasto berš.

O Roma kop le khera dži kasno rakjate keren akava baro dive barvale sofraja em but misafiria , soske sar so phenel I tradicia  I Phuri Bibi si simboli kaj o Romano kher si domakjinsko em putardo sakoneske  em “o šukaripa iranel pe šukaripaja”

Prekal o pakjiv taro purine Roma e Bibijake si sar svetica so dživdinel ki veš jail ko uče plaina . Oj bidikhli ki rakj džala ko khera em šaj sikavel pe salde anglal nesave manuša soo palo odova si ola but garvasiale, O barodive Bibija keren le tradicionalno salde oRoma tari Srbia so si ortodoksoam ama em aver Roma ortodoskoa, an I lumia.

E Bibja dikhena sar svetica so sasljarela em arakhel e familia, a majbut arakhel o sastipa e čhavengoro, Sako diz jail gav  si la piroo posebno dive akana te keren akava dive em vakerel kaj e Bibijakoro dive si najekh e dataja numa kote sar reslja te sasljarel odothe agjaar kerel pe o dive e Bibijakoro,  

 

Link: https://romaworld.rs/veliki-broj-romskih-porodica-danas-slavi-bibijako-dive/

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 417 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date