Socijala

O MTPS e neve kanonea kerel jekh socialno siguriteto bašo 6.000 persone so si len upreder 65 berša baši socialno penzia taro 100 eura ko masek

Kanonea baši socialno siguriteti e phure manušenge so si kotor taro socialno reforme thaj si akana oficialno thaj kerel socialno benefiti e phure manušenge so si upreder 65 berša a nane len aver finansisko suportoa baši egzistencia.
Masekoskoro finansisko suporto akale manušenge ka ovel paše 100 eura, thaj udžarel pe akaja beneficia te istemalkeren la paše 6.000 manuša.

Sar niami an o akala socialno benefito isi sa e personene so si themutne an i utarali republika Makedonia isi len majhari 15 berša bukjarno stažo, nane len penzia, konketiribaja thaj phure persobe so nane len ni jekh dive bukjarno staži.

E familienge kote o rom em i romni pheren sa o paragrafia baši socialno penzia odoja beneficija šaj te ovel le salde jekhe soske kerel pe lafi nimai e socialno protektivake , a nae konektirime e penzisko thaj socialno siguriteti.

Taro trinto di startujngja em apliciribe e neve niamenge so implementirinel socialno reforma sar so si socialno benefiti tari socialno penzia.

Implementacijaja tari socialno penzia phure manušenge sar Govermenti panda jekh drom notirinela kaj trubul te vazdel pli sama sa e dizutnenge jekh a jekh. Sare amendar trubul te ovel le dostoinstveno dživdipa an o akava sasoitnipa, soske savore kergjem te funkcionirinel akaja them.

 

O neve forme taro banknote taro 100 thaj 200 eura taro 28 maj

E europakiri centralno banka an o Frankfurt prezentiringja o neve forme taro banknote taro 100 thaj 200 eura so ka oven an i funkcia taro 25 maj.-19

Kerel pe lafi baši seria anavkerdi sar Europa. Ko banknote dominirinena o karakteristike tari Europa , lačhi princeza taro Feniks thaj o devlikani solea reslja o anava akava purano kontinento.

Sar siguritetno kodi an o banknote ka ovel jekh tikno simbolo taro euro (€) resarinaja te tiknjarel pe jali saste te eliminirinel pe o falsifikato akale jekhutne europakere valutake.
        
E neve sistemoa tari protektiva o bankaria thaj o biznismenia ka šaj relativno lokheste te prependžđaren o falsifikato taro orginalo trujal o nevo dizajni o banknote si but majkavalitetno kerde numa okola taro avgo seria.

O arbitria o meči notiringje thaj denge viktoria sar so si 120-108, 117-111, 118-110 sa pire vote bašo o Romano bokseri.

Ake sar o Zoran Dimov "halja" o 300 denaria (5 eura) taro phure Roma so apliciringje ko Gedrmaniakoro Penzisko fondi baši reparacia: O Berlinsko kriso angka decizia: Nane love e phure Romenge"

Ko starti taro 2015 berš masek mart o ZRDICM bičhavgja jekh akharin sa e pjure Romenge te anen dokumentacia a si bijame dži ko 9 Maj 1945 berš thaj majphure. Akala dokumentia te šaj te aplicirinen pe em te bičhaven pe ki Germania . Berlin anglal odova penzisko fondi te šaj te len eventualno desavi reparacia -penzia bašo olengoro maltretiriba thaj dar ko vakti taro Dujto Lumiakoro Mariba.

Ko odova germaniakoro penziakoro fondi trubul sine te anen decizia ka den li desave love sar masekoskiri penzia odole phure Romenge sa dži kote si dživde te sikavgja pe kaj ko vakti tari Fašistia ola sine telal dar, na sine tromale te phiren, thaj na sine lenge dendo te keren buti jali hajbe em mora sine korkoro te snadžinen pe.

Ola sebepi akava limitirimo aktiviteto trubul sine korkoro te roden peske buti te šaj te parvaren pe familija a ko jekh sine chidime - izolirime ki rig kote so dživdinen sine telal nesavi limitirimi - organičeno kontrola bizo šansa te ove slobodno te phiren peske em te funkcionirinen.

Odoleske o ZDRICM sat NGO dengja suporto te kerel akava aktiviteto asistencia ko olengere aplikacie. odoleske sine angažirime em jekh advokati tari germania te šaj arakhel olemgere interesia ko Penziakoro fondi an o Berlin.

Trujal i dokumentacia (kopi tari krštenica, na phureder taro 6 masekoa - fakti kaj si panda dživde thaj hramojmi personalno notacia ) thaj sebepi translacia ki germansko čhib te bičhaven pe ko penzisko fondi so sine pukjime 5 eura so o phure Roma pukjingje taro piro čorolo budžeto , a palo odova desave "manipulatoria" Roma te vakeren kaj o Zoran Dimov odola love "halja" em leljalen peske!!!

Nakhle paše 4 berša kana o penzisko fondi dengje info kaj sa akala aplikacie si bizi funda -osnova soske ki Makedonia em ki Srbia ko odola thana kaj sine o Roma na sine nisavo geto thaj na sine telal ospervacia thaj čhivde zorea te keren buti.

Ko jekh o Fondi vakerel kaj o historičaria vakeren o Roma dživdinen sine ko ple mahale tromale em slobodno.

Odothar ikljola kaj o RDICM em o Zoran Dimov akava kotor kergja le majkorektno thaj buteder odolestar a odola 5 eura dende taro phure Roma si bizi funda thaj si but teluni provokacia taro disave romane manipulatoria.
Dujto buto sa akala aplikacie e phure Romencar so bičhavde em resle ko Fondi o advokati anglal o krisi braninel sine o interesia e Roimengere numa o germansko kriso palem agja asavki decizia sar o germansko penzisko fondi.

Ama o Zoran Dimov vakerel kaj nane te ačhovel ko akava numa ka kerel sa o phure Roma te resen dži ko ple love.
Odoleske ka organizirinel pe ko IRU Parlamento ko Juni 27 -30 em Naučno simpoziumi kaskoro si ov da presidentop em ka kerel pe diskusia an i tema "Situacia e Romencar ko vakti taro Dujto lumiakoro mariba an o Makedoia em Balkani em o Romane geto"

Sa o neve inmformacie taro pendžarde historičaria e Romane historiake ka legarel len anglal o Germansko krisi em berlinsko penzisko fondi sar faktia čačipaske .

Akala phure Roma trubul te del pe lenge respekto em te džanel pe o čačipa save muke lende sine len ko vakti taro Fašizmo.

Link: https://www.euractiv.rs/ljudska-prava/13813-nemaki-sud-presudio-da-romkinja-nema-pravo-na-penziju-za-rad-u-getu

 

Taro 1 Juni o pukjibe an o keš salde dži ko 500 eura! Te mangljan te kine TV jali mebelo so si upreder 500 eura, šaj pukjine salde prekal o konto

Taro 1 Juni akava berš validno ka ovel i forma taro keš pukjiba . Odova si kaj dži akana sa so ka mange te kine em te pukjine ko keš numa salde dži ko 500 eura.

O tiknjariba o limiri majbut ka ovel sar so notirinen an o zijani e biznismenege so keren but tehnikaja haj mebeli . Ka našti sar egzamplo te kinel pe TV so si upreder 500 eura.

Akava embargo si em bašo fizičko em pravno subjektoa a te phaglja pe akava kanoni si globa taro 5.000 dži ko 80.000 eura. I resarin akale kanoneske si te čhinavel pe i nalegalno ekonomia, a o dizutne ka šaj an o keš te kinen salde hurde artikloa.

Ko than te den keš love o dizutne tari Makedonia ka trubul te istemalkeren pire kartice kontoa jali kredi card an i banka prekal konto an i aver institucia so dela pukjibaskere forme.

 

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

Momentalno Online

       Isi 153 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali