O proekti akale organizaciake si taro buteder aktivitetoa legarde bašo majlačheste prependžariba –opservacia , raporto em eliminiriba e negativno retorikake primal I romani jekhin, a I kampanja ko socialno netvorko ka hulavel pozitivno storie e Romenge.

O duj organizacie kaskoro ofiso si ki Belgia , o ERGO Network thaj Mobile School, resle taro Google prekal jekh milioni eura ko maripa mujal buvljaripa negativno retorika ko internet.

O proekto taro Kongresi siguritetoske ko inetrnet ko Brisel sikavgja la o direktori bašo Google ki Eurpa o Matt Brittin.

Sar so si akcentirime, Google si le importatno rolja ko džovaplipa te ikerel bilačhje em nalegalno saikerin majdur tari pli platform, ama I kompania odova našti kerel le korkoro.

Persi berš i kompania hramosarda akharin dži ko organizacie so si aktivno ko aktiviteto ki natolerantno retorika, ekstremizmi em siguriteto e čhavenge ko internet. Sar so akcentiringja io Britin apliciringje pobuter taro 800 organizacie . Prekal piri filantropsko filiala Google.org, I kompania reslja te khedel 10 milionia eura suporto taro 29 kompanie taro 14 thema , informirinen e belgiakere mediumia.

Ki Belgia i organizacia ERGO Network lelja 625.000 eura ko kampanja mujal negativno retorika premal o Roma ko diferentno thema.

40 terne tari romani jekhin ka praktikujnen pe te vazden pi gind em te keren zori  te lačharen i kontrola taro problemi.

O ERGO Network kerel napia te faisalkerel o problem tari negativno retorika mujal o Roma ko nekobor europakere thema.

O proekti akale organizaciake si pherdo aktivitetoa te prependžaren , opservacia, informacia thaj eliminacia tari negativno retorika ko internet mujal o Roma em i romani jekhin, a i kampanja ko socialno netvorko ka hulavel pozitivno storie e Romenge.

I naprofitabilno mobilno škola (Mobile School) relja ko jekh 490.000 eura ko buvljaripa digitalno instrument telal o anav „Streetsmart“. Akaja organizacia ka kerel zori te čhinavel e ternen sasti lumia te khuven ki grupa taro ekstremistoa so ka čhiven edukativno programa ko droma.

Link: http://www.portal-udar.net/google-daje-625-hiljada-eura-za-borbu-protiv-govora-mrznje-prema-romima/

- Nikana nane te bistrav o muja taro o čhave kaskere trupia ovena sine sar rota – krugo taro dumani telal o vunato del – Eli Visel - hramutni , profesori, politikano aktivisti em nobelovco so ačhili dživdi ko Holokausti.

Akava kurko so nišankerel pe 75 berša taro Holokausto em tromalipa e konc logoreske ko Aušvic Te šaj notirinen akava da berš o kreativno umetniko Tom Marshal kergja kolorizacia fotografienge kerde ko avgo nekobor masekoa taro 1945 berš.

- Akava sine o majbilačho proekti so nekana kergjum ole. Me kamav ko koloriziriba e fotografienge soske o proceso pohari kerel o aktia dživdie. Ama akava proekti man but daravkergja em kergja man bibahtalo soske o fotopgrafie si šokantno – vakerel o Tom.

Ov vakerel kaj valjani sine te del peske vakti te šaj kerel aver bukja te šaj izolirinel pe kana kerel sine akala fotografie soske keren le sine but holjame.

Ama I hoš kaj trubul te kerel importantno buti em odova e terne generaciake, kaj akava ulo em odova ko paše nakhlo periodi.

- O procesi tari kolorizacia ko jekh sine diferentno soske akala manuša sine paše dži ko meriba ko vakti kana alo o periodi te tromalkeren pe odothar , em I morthik sine but diferentno. Ko kolori e mortikake šaj dikhen pe o kokala  em I bledo morthik bizo rat, a o terne dikhen pe sine kaj si pobuter sar phure parne balencar em kalipa ko jakha- vakerel o britansko koloristi akale fotografienge.

Link: https://www.boredpanda.com/history-holocaust-horrors-colourised-tom-marshall/?utm_source=bp_art&utm_medium=social&utm_campaign=BPFacebook