Едукација

Ko fundavno škole an o Šuto Orizari startujngja o hramosariba e čhavenge ko jekhto klasi

Startujngje o hramosariba e tikne đhavenge ko fundavno škole ko jekhto klasi. Aso o kanoni e fundavno edukaciake o čhave sp dži ko agor e kalendarsko 2017 berš ka šheren 6 berša ka trubul te hramosaren pe an i fundavno škola.

I fundavno škola Phralja ramiz thaj Hamid thaj i fundavno škola 26 Juli akana keren o hramosariba e tikne čhavenge, a o stručno ofisia thaj o edukatoria bičjaven akaharina e jerienge te hramosaren pire čhaven ko jekhto klasi.

Dokumentacia so trubul te hramosaren pe si: fotokopia tari Krštenica, medicinsko dokumenti kaj si len vakcinacia thaj stomatološko kontrole. O jeria trubul te anen thaj pire lično karte.

Повеќе...

REF/Programi bašo stišendiriba havljarel akale beršeskoro cikluso taro RMUSP stipendie an i akademsko 2017/2018 berš

RMUSP upral i funda resipaske dela akademsko stipendie e Romane studentenge so si themutne jali dizutne an i Albania, Bosna thaj Hercegoviba, Bugaria, Hrvatska, Čehia, Ungaria, Kosovo, Makedonia, Montenegro, Romania, Srbia, Slovakia thaj Turkia. O kandidatia trubul te oven studentia an o džodiplomsko, magistersko, nanotirime studie jali doktorsko studie an o themakere akreditirime univerzitetia an o olengere thema jali thema dživdipaske.

Повеќе...

I Romani čhib an o Pirinejsko jekvašdžaziri - Kalo

Kalo si raritetno čhib, kote o manuša so keren la lafi tari generacia an i generacia tiknjola, soske o terne Roma keren lafi taro trujalipa thaj mapkar piri komunikacia istemalkeren nekobor kalo lafia. Ko momenti o numero so kerena lafi an o kalo dijalketno si paše 70.000 Roma, kote olendar si 40.000 an i Špania thaj maškar peste keren komunikacia thaj si hulavde sar špansko thaj katalonsko kalo.

An i Francia sisi paše 15.000 asvke Roma so keren komunikacia an o akava dijalekti konektiribaja thaj okola so si tari Erominčela. An i Portugalia isi paše 5.000 Roma so keren akava dijalekti taro portugalsko kalo, a ko Brasil olengoro numero si 10.000

I Kalo čhib so keren lafi o Roma taro Pirinei . Odova si miksi čhibja kote isi iberromansko gramatika thaj adstratumi taro romane lafia sar rezulati tari čhibjakiri asimilacia e romane jekhinake , a an i romani lingvistika arakhel pe thaj sar " para-romani čhib"

Повеќе...

Romani abeceda - alfabeta

I Romani abeceda - alfabeta si forma so astarel nekobor latinicakere thaj kirilicakere thaj aver sistemia hramosaribaske so istemalkeren pe te hramosarel pe i romani čhib thaj oleskere dijalektia. I Romani čhib dži ko XX veko na sine čhib so hramosarel pe sine, trujal so o abgo hramosardo dokumento an i romani čhib si panda taro 1542 berš.

Ki forma savi čhib thaj dijalekto kerel pe thaj agjaar varirinela i romani abeceda - alfabeta. Panda nane kerdi nesavi definitivno standardizacia e romane čhibjake thaj hramosaribaskiri forma.

Akaja abeceda -alfabeta e hramosaribaske an i romani čhib, jali saste vlaškoromani čhib si jekh forma taro jekh set hramosaribaskere kanonia ko hramosariba e čhibjake. I Abeceda - alfabeta si bazirime an i latinica. Numa o vokalia thaj o bukštablia varirinena taro regioni an o regioni.

Повеќе...